Challe Salle: “Mladi, izkoristite svoje talente!”

Kakšni ste bili kot najstnik? Ste bili težavni? Kako bi na to vprašanje odgovorila vaša mama?
Na šolo imam lepe spomine, bolj zaradi druženja s sošolci in dogodivščin, kot samega učenja in ocen. Zame je bilo najhujše vstajanje zgodaj zjutraj, zato danes velikokrat pomislim na to, kakšno srečo imam, da mi ni treba več v šolo.

Drugače pa sem bil v osnovni šoli zelo priden, vsa leta odličen, poleg tega pa sem tudi igral klavir in treniral košarko. V srednjo šolo sem šel na športno gimnazijo Šiška in se v drugem letniku prepisal na Aškerčevo gimnazijo. Kot najstnik sem bil velik upornik, začela se je puberteta, starši so se ločili, nehal sem trenirati košarko zaradi poškodb in zanimalo me je vse drugo, razen šola. Sedaj pa moram priznati, da mi je dala veliko, na prvem mestu izobrazbo, delovne navade ter določeno disciplino. Z leti sem se naučil, da uspeh ni naključje, ampak kombinacija trdega dela, truda, odrekanja, učenja, znanja in ljubezni do tega, kar počneš.

Pred kratkim sem izdal tudi lastno linijo šolskih potrebščin, ki bo lahko mladim popestrila učenje in poskrbela za dodatno motivacijo. Mojo glasbo posluša vse več ljudi različnih generacij, po dolgih letih premora pa je tudi slovenska mladina začela poslušati domačo glasbo. Na to sem še posebej ponosen, ker se mi zdijo mladi najbolj iskreni poslušalci. Preko družbenih omrežij me spremljajo v velikem številu in trudim se biti v stiku z njimi ter jih usmerjati v pozitivno smer, povezano z glasbo, športom in seveda izobrazbo. Ob tem pa jih seveda tudi spodbujam, da izkoristijo vse svoje potenciale in talente. 

Kdaj ste se prvič zaljubili?
Prvič resno v drugem letniku srednje šole, v punco iz četrtega letnika. Skupaj sva bila eno leto.

Kakšno je bilo vaše spričevalo v 5. razredu?
Odlično, same petice pri vseh predmetih.

Kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovni šoli? Katerega pa niste marali?
Najljubši športna vzgoja, najhujši pa matematika.

Ali ste v osnovni šoli naredili kakšno neumnost, ki vam je ostala v spominu?
Bilo jih je veliko, ampak se trenutno ne spomnim nič specifičnega.

In za konec – kaj bi svetovali šolarjem, ki sanjajo o tem, da bi postali pevci?
Verjemi vase in v svoje sanje. Če te nekaj veseli in če ti dobro gre, potem vztrajaj in delaj na tem. Vse se da, če se hoče, jaz sem živ dokaz.

DEJAN VUNJAK, PEVEC: “V šolah se preveč obremenjujejo s tem, kdo je priljubljen in kdo ne!”

Ste si že kot majhen otrok želeli peti?
Ko sem bil majhen, sem zelo rad hodil na očetove nastope, čeprav sem šel bolj redko, saj smo v družini razumeli, da je to njegova služba. Ko sem bil na nastopih, sem izredno občudoval njegovega bobnarja, ki so ga klicali Bumbar, zaradi katerega sem potem tudi začel pri 6 letih igrati bobne. Pri 7 letih pa sem začel igrati tudi kitaro, saj se mi je vedno dopadlo, kako jo je igral oče. Nikoli pa si nisem mislil, da bom postal pevec. Življenje ima pač svoje načrte.

Kdaj ste prvič nastopili?
Z nastopanjem sem se spoznal, ko sem bil še zelo majhen, star recimo 5, 6 let. Takrat me je oče povabil na oder in skupaj sva zapela pesem Najlepše so kelnarce. On je zapel: »Najlepše so kelnarce, vsak pijanec ve« in nato jaz: »Ko z ritko miga in ga dviga, prav lepo mi je.« Ljudje so se zelo smejali. Z drugo vrstjo nastopanja pa sem se srečal pri 7 letih, ko smo začeli na RTV Slovenija snemati mladinsko oddajo Pepi vse ve.

Ali raje pojete kot solist ali v duetu/skupini?
Na začetku mi je bilo zelo čudno nastopati kot pevec. Danes pa sem se tega že navadil. Najraje pa nastopam s svojim bendom Brendijeve barabe. Vedno sem pristaš živih nastopov.

Kolikokrat ste že nastopili na porokah? Sploh še štejete?
Svojih nastopov ne štejem. Žal. Včasih bi si jih rad začel pisati, pa si nato vedno rečem, saj nima smisla, sem že zamudil 20 let pisanja nastopov, saj sem prej igral še v orkestrih, pri očetu, pri skupini Balkan Boys, Atomik harmonik itd.

Je petje vaš hobi ali poklic?
Petje je moj poklic in hobi hkrati. Zato včasih marsikdo ne razume, ko sem 24 ur na dan posvečen svojemu poklicu, saj so ljudje navajeni, da sta hobi in poklic dve povsem različni stvari.

Katera je bila vaša najljubša skupina, ko ste obiskovali osnovno šolo, če se spomnite?
Svoje najljubše skupine iz otroških let nimam. Vedno sem poslušal vse vrsti glasbe. Se pa spomnim, da sem si veliko vrtel Čuke. Potem je prišel čas, ko so bili popularni Bepop in nato Atomik harmonik. Drugače pa sem zelo rad poslušal tudi starejšo glasbo, ki mi jo je pokazal oče. Beatles, Status Quo, Queen, Aerosmith …

Pri katerih letih ste se prvič zaljubili?
Haha, recimo, da sem prvo svojo simpatijo imel že v vrtcu. To sta bili dvojčici. Na vsak način sem jima zmeraj hotel dati lupčka na lička. Recimo, da mi je včasih uspelo, včasih pa tudi ne.

Ste bili v šoli priljubljeni med sošolci?
Dobro vprašanje, na katero bi bilo bolje, da bi odgovorili drugi, saj ne vem, kako so me oni videli v svojih očeh. Če bi sam ocenil, bi rekel, da sem bil nekje na sredini, saj sem se razumel z večino in z vsakim sem se lahko pogovarjal in družil. Rekel bi samo, da se s tem preveč obremenjujemo v šolah, kdo je priljubljen in kdo ne. Jaz bi rekel, da je vsak priljubljen v svojem krogu ljudi, s katerimi se počuti dobro. Kaj pa si mislijo tisti, ki ti ne pašejo kot družba, pa je vseeno. Verjetno zaradi tega nikoli na srečo nisem imel prevelikih problemov v šoli, saj sem se vedno raje umaknil in nisem rinil tja, kjer ne bi dobil spoštovanja od sočloveka.

Kakšne ocene ste imeli v 5. razredu?
Enako je pri ocenah. Nikoli nisem bil na vrhu ali na dnu lestvice ocen. Vem, da sem bil prav dober. Ocene pa verjetno med 3, 4, 5.

Ste bili kot najstnik težavni? Kako bi na to vprašanje odgovorila vaša mama?
Mislim, da si upam trditi, da nikoli nisem bil problematičen otrok. Nikoli nisem naredil česa res grozno slabega. Ne v osnovni šoli, ne v srednji. Bil sem vedno bolj živahne narave, kar je bilo največkrat tudi izpostavljeno na govorilnih urah. Recimo, da imam preveč energije, da preveč govorim … Nikoli pa nisem izvajal vandalizma, nikoli se nisem pretepal, kradel, kadil, pil alkohola … Res je, da sem se večkrat skregal skoraj z vsakim profesorjem, ampak vedno na spoštljiv način, tako da sem imel z vsemi lepe odnose.

Se spomnite kakšnega zabavnega ali nenavadnega dogodka, ki se vam je zgodil v šoli? Ste naredili kakšno neumnost?
Spomnim se, da sem se med odmorom igral z nekakšno igračo, ki se prilepi na zid in se nato počasi odlepi. V avli sem jo metal v zrak in po nesreči sem jo vrgel preveč visoko, zaradi česar se je zalepila na strop. Takrat sem bil v osmem razredu. Dve leti nazaj sem znova obiskal svojo šolo in še danes, po 12 letih, je na stropu točno ta igrača. To je bilo po nesreči in še danes se s profesorji nasmejemo na ta račun.

In za konec, kaj bi svetovali šolarjem, ki sanjajo o tem, da bi postali pevci?
Resno verjamem v to, da je vse mogoče, če se le hoče. Če si nekdo želi postati pevec, naj dela v tej smeri že danes. Naj doma veliko poje, se morda vpiše v kakšno pevsko šolo ali naj si na portalu Youtube pogleda kakšen posnetek. Naj ga ne bo strah stopiti na oder in odpeti kakšno pesem na kakšni prireditvi. Naj se ne ustavi, če mu kdo reče, da ne zna peti, saj je veliko ljudi, ki drugim vlivajo dvom (na primer zaradi neprivoščljivosti …).

Manca Verce

BLAŽ ŠVAB, PEVEC MODRIJANOV: “V 5. razredu sem dobil prvo enico.”

Kakšni ste bili kot najstnik? Ste bili težavni? Kako bi na to vprašanje odgovorila vaša mama?
Kot najstnik sem bil zelo resen. Mogoče še preveč odgovoren. Imel sem zelo jasna stališča, kaj želim, in zelo organizirane dneve. Živel sem družabno življenje, hodil v kino ali naokoli. A delo za šolo in za ansambel je bilo vedno opravljeno. Rad sem se učil in hodil v šolo. Bil sem zelo radoveden in občutek sem imel, da me čaka cel svet. Mami bi najbrž rekla, da sem bil preveč strog do sebe.

Kdaj ste se prvič zaljubili in kako je bilo ime vaši prvi simpatiji?
Rad sem se zaljubljal. Pogosto. Prva simpatija se je zgodila že v vrtcu. Bil sem tak mali osvajalec. 

Kakšno je bilo vaše spričevalo v 5. razredu?
V osnovni šoli sem bil odličnjak. Ampak odličnjak, ki sem se moral za ocene učiti. Oboževal sem zgodovino in geografijo. Do tega še vedno gojim veliko veselja. Malce mi je žal, da nisem šel študirat zgodovine. Sem pa v 5. razredu dobil prvo enico. Za fiziko in elektriko. Nisem razumel elektrike.

Ali ste v osnovni ali srednji šoli zagodli kakšno neumnost?
Niti ne. Načeloma sem že takrat zelo rad igral in pel. Med vsakim odmorom smo bili v razredu s klavirjem in na vso moč peli, da nas je slišala celotna šola. Že navsezgodaj.

Kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovni šoli?
Zgodovina in še enkrat zgodovina. Tudi zdaj veliko prebiram zgodovinske knjige in revije. O zgodovini se lahko pogovarjam ure in ure. Tudi ko hodim po mestu, zgradbe opazujem skozi časovno dimenzijo. Kdo je tukaj bival, kdo je to gradil.

In za konec, kaj bi svetovali šolarjem, ki sanjajo o tem, da bi postali pevci?
Vsem bi svetoval, da naj sanjajo in si želijo, močno želijo, da se lahko uresničijo čisto vse sanje, res čisto vse. Prav vse je mogoče in na dosegu roke. Ter da naj za to pridno delajo, tudi garajo. Kot je rekel filozof Seneka, Sreča je sovpadanje pripravljenosti s priložnostjo. Zato kar pogumno.

Lucija Smolič

ANSAMBEL NEMIR: “Nemirovci se veselimo prav vsakega nastopa”

 

Koliko let že deluje Ansambel Nemir?
Ansambel Nemir deluje od leta 2006. Letos smo praznovali 12 let, odkar smo skupaj.

Kdo je ustanovil zasedbo?
Ansambel je bil, kot sem že dejal, ustanovljen leta 2006, in sicer so ga ustanovili štirje člani, to so bili Andrej  Zupan, Gregor Možina, David Brajer in Tomaž Gracar.

Kako ste se spoznali?
Spoznali smo se povsem naključno. Vsi smo glasbeniki, in eden je prišel k enemu na »špil«, drugi k drugemu in tako naprej. Potem smo se malo zamenjali in nastal je ansambel. Zasedba se je z leti malo kadrovsko spreminjala, nekateri člani so odšli, drugi so prišli na novo … Sedaj smo šestčlanska skupina in vse deluje, tako kot mora.

Kje ste nastopili prvič, kje je bil vaš prvi nastop?
Prvi nastop Ansambla Nemir je bilo praznovanje abrahama v gostilni Pri Micki.

Ali se še spomnite, katero pesem ste napisali najprej? Katera je bila vaša prva?
Uf, to je bilo pa že dolgo časa nazaj. Mislim, da je naša prva skladbica Prva ljubezen. Avtor je naš kitarist, glasbo pa je napisal Joško Mikec.

Ali je glasba vaš poklic?
Ne, ni naš poklic, ampak je hobi.

Koliko nastopov oziroma koncertov imate na leto?
Priznati moram, da imamo na leto ogromno nastopov. Točne številke sicer ne vem, ampak nekako od 100 do 200.

Na katerem od teh nastopov ste imeli največjo tremo?
Največ treme je prisotne pred vsakim festivalom, takrat, ko smo se še udeleževali festivalov, torej tekmovanj narodno-zabavne glasbe. Na festivalih živčki vedno delajo.

Na koliko porokah ste igrali v letu 2018?
Zaigrali smo na osmih porokah.

Kdo sicer največkrat poje solo?
V Ansamblu Nemir poje drugi tenor naš kitarist Andrej Zupan.

Ali ste se veselili današnjega nastopa?
Ja, nemirovci se veselimo vsakega nastopa. Seveda smo se veselili tudi današnjega koncerta, saj radi dajemo ljudem veselje, dobro glasbo in tisti pozitivni nemir v srcih.

Hvala za vaš čas in še veliko nemirnih let!  

Zoja  Avbar,  Lucija Smolič, Maja Rogelj, Lara Slak