Arhivi Kategorije: Nekategorizirano

Domača zabava v času korontene

Dragi učenci!

Sedaj, ko so šole zaprte in ni pouka in ko je odsvetovano tudi druženje s prijatelji in znanci, se utegnejo dnevi vleči kot jara kača. Že res, da si dopoldneve zapolnite s poukom na daljavo, a tudi največji oboževalci matematičnih računov in angleških besed potrebujejo sprostitev. Na voljo imate nekaj predlogov, kaj početi v teh dneh.

DRAGI DNEVNIK
Morda je sedaj pravi čas za pisanje dnevnika. Če vsaj malce verjameš v nesrečno številko, bi se lahko začel s petkom, trinajstim. »Dragi dnevnik! V petek, 13., je bil zadnji dan šole. Veš, kar 14 dni, ali pa morda še več, bomo doma, zaradi tega trapastega koronavirusa … Že sedaj zelo pogrešam svoje prijatelje in, pst, čisto malo tudi učitelje. Učenje doma sploh ni tako zabavno!«  Skratka, piši, riši, lepi, morda pa se najde nova Ana Frank. (Povprašaj starše o tem, kdo je bila Ana Frank in kaj strašnega se ji je zgodilo ali pa pobrskaj po spletu).

 ISKANJE ZAKLADA
Naj gozd postane skrivališče, v katerem boš iskal (in tudi našel) skriti zaklad. Prosi starejšega brata ali sestro, naj ti v bližnji gozdiček ali na domači vrt skrije kakšno sladko dobroto in nariše skrivno pot do dragocenosti. Pot, na kateri boš moral reševati zapletene uganke, najtežje račune, pisati najlepše črke, črkovati težko angleško besedo, skakati po en nogi do najbolj oddaljene smreke in nazaj ter rešiti še številne težke naloge, ki te bodo pripeljale do zaklada.

ORIENTACIJA V GOZDU
Gozd naj bo tvoja učilnica. Starše vprašaj, ali imate doma morda kakšen kompas (tudi kakšen zelo star, ki zna biti še posebno zanimiv). Vzemi list papirja, pisalo, trdo podlago in se odpravi v naravo. Pot naj te vodi 10 metrov proti severu, nato zavij ostro levo in hodi do prvega kozolca na zahodni strani. Poišči, v kateri smeri je gozd, in v gozdu poišči smreko, ki je najbolj porasla z mahom. Kaj si izvedel?

POLIGON V GOZDU
Gozd se lahko spremeni tudi v čisto pravi poligon. Tek okoli debele smreke, poskoki preko trnjaste podrasti, plezanje po skalah (bodi previden), sonožno skakanje čez veje in še in še.

BRANJE (E-)KNJIG
Ker nam bo kakšen dan zagotovo postregel z dežjem ali vsaj z bolj hladnim in neprijaznim vremenom za dogodivščine na prostem, si čas rezerviraj za branje. Za začetek lahko urediš domačo knjižnico. Poglej, katere knjige imate, razvrsti jih po priimkih avtorjev ali po tematiki, iz tršega papirja si naredi kartončke in si katero od njih izposodi. Nato pa se zabubi pod odejo, pod mizo, na kavč … in beri. Glasno, tiho, hitro, počasi, sam sebi, bratcu ali sestrici (staro mamo tokrat izpusti), plišastim medvedkom … Če pa želiš nekaj drugačnega, pokukaj na spletne strani, kjer boš našel e-knjige: https://eknjige-junior.si/ in https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-e-knjige-za-otroke/.

PRIPOVEDOVALSKI KAMENČKI
Na kamenčke, najbolje je, da so gladki, s flomastrom nariši nekaj preprostih motivov (roža, drevo, sonce, dež, fantek, deklica, mravlja …). Kamenčke shrani v vrečo in nato izvleci tri, štiri, pet ali več kamenčkov (odvisno od tvoje starosti). Pripoveduj zgodbico, v kateri boš uporabil vse podobe na kamenčkih.

MODNO OBLIKOVANJE
Mamo prosi, naj ti pokloni nekaj nogavic, ki že nekaj časa iščejo svoj par. Poišči še kakšen gumb, kamenček, bleščice, elastiko …  Vzemi šivanko, sukanec in iz nogavic ustvari kreacije za barbike zate ali za mlajšo sestrico. Še preden začneš s šivanjem, si lahko na papir narišeš, kakšne umetnine boš ustvaril.

UGANI, KATERA ŽIVAL SEM
Za to igrico potrebuješ partnerja. Na samolepilni listek (tistega, s katerim včasih označiš strani v učbeniku, ki jih moraš predelati) ali pa na navaden košček papirja napiši žival. Lahko si na primer lisica, ježek, miška, tiger, lev, mravljica, stonoga, želva … Listek si pritrdi na čelo in igra se lahko začne. Soigralcu postavljaj vprašanja, on pa lahko odgovarja samo z da ali ne. Vprašaš lahko: ali imam štiri noge, ali živim v gozdu, ali sem nevarna žival …

DOMAČI VRTEC
Če imate mlajšega bratca ali sestrico, ga »izkoristite« in odprite skoraj čisto pravi vrtec. Oblikujte urnik, napišite, kaj boste počeli v vrtcu, katere pesmice se bodo malčki učili, katero pravljico bo vzgojiteljica, torej vi, prebrala po kosilu in še in še.

DARILO ZA MATERINSKI DAN

Se še spomniš, ko smo se v šoli pogovarjali o darilu za mamice za materinski dan? Sedaj boš darilo pripravil sam. Lahko preprosto nabereš šopek na bližnjem travniku ali na vrtu, drevesne vejice v gozdu, izdelaš preprosto rožico iz papirja, ki jo lahko pobarvaš, narišeš risbico in kaj lepega napišeš … Skratka, karkoli boš  ustvaril sam, bo to za tvojo mamico najlepše darilo.

Učiteljica Miloja

 

 

Obiskala nas je pravljičarka in pesnica Anja Štefan

V sredo, 12. 2. 2020, smo učenci 5. razreda obiskali pravljičarko in pesnico Anjo Štefan. Ob 9.35 smo se z avtobusom odpeljali proti Trebnjemu. Čez nekaj časa smo prispeli do CIK-a. Tam nas je v predavalnici pričakala Anja Štefan. Pripovedovala nam je o svojih delih. Potem nam je povedala nekaj ugank in pravljico. Na koncu pa nam je zapela pesem. Ko so drugi že odhajali, se nam je še podpisala na plakata, ki smo ju pred tem naredili v šoli.

Hana Lavrič

Dobrniški kresničkarji

Prejšnji teden je potekalo tekmovanje v znanju naravoslovja Kresnička. Udeležilo se ga je tudi kar nekaj učencev PŠ Dobrnič od 1. do 5. razreda, ki so se na tekmovanje pripravljali pri podaljšanem bivanju, tako da so izvedli tri poskuse.

Učenci 1. razreda so iz moke, soli, olja, vode in barvila izdelali domači plastelin in ugotavljali, kaj se zgodi z njim na zraku, kako se »obnaša« po nekaj dneh in kaj se zgodi, če iz tega plastelina naredimo kroglico. V drugem poskusu so lomili špagete, v tretjem pa raziskovali, kam in kako raste fižol, če ga posadimo v temi. Tekmovalci 2. in 3. razreda so se ukvarjali z iztekanjem vode iz plastenke, izdelovali tekoči plastelin in sejali fižol ter ugotavljali, kako je zgrajena rastlina.

Četrtošolci in petošolci so se prav tako ukvarjali s fižolom, poleg tega pa so ugotavljali, kako in pod katerimi pogoji kalita pšenica in kumina. V drugem poskusu so se zaprli v temno sobo in ustvarili mavrico, za konec pa so iz lepila, tekočine za leče, sode bikarbone in barvila za živila naredili sluz.

Pred tekmovanjem smo nekatere učence povprašali o tem, ali so kaj nestrpni in kaj pričakujejo. Poglejmo, kaj so povedali.

Ali si kaj živčen/živčna pred tekmovanjem?
Lana, Tisa: Ne.
Rok: Ne.
Saša: Ne.
Oskar: Ne.
Marcel, 1. r.: Ne.
Vida: Čisto malo.
Klemen: Ne.
Adrian: Ne.
Julija: Nisem.
Bernarda: Malo, ker še nikoli nisem tekmovala na kakšnem tekmovanju.
Ivana: Ne, čeprav nisem še nikoli tekmovala na kakšnem tekmovanju.
Kristjan: V redu sem.
Janja: Ne. Velikokrat sem že tekmovala za marsikaj, tako da nisem živčna.
Alisa: Ja, malo sem.

Kaj pričakuješ od testa, ali boš imel veliko prav ali veliko narobe?
Tisa, Lana: Veliko prav.
Rok: Da bo v redu.
Saša: Ne vem.
Oskar: Veliko.
Marcel, 1. r: Da bom imel veliko prav.
Vida: Da bom imela malo prav.
Julija: Veliko prav.
Bernarda: Ja, da bo veliko prav.
Ivana: Ja, veliko prav.
Kristjan: Pričakujem, da bom zmagal.
Janja: Pričakujem, da bom uspešna, glede na to, da sem vse razumela. Najbolj zanimiva mi je bila mavrica.
Alisa: Pričakujem, da bom imela vse prav.

 

Četrtošolci smo bili 20.000 milj pod morjem

V sredo, 22. 1. 2020, smo učenci 4. razreda PŠ Dobrnič ob 9.00 z avtobusom odšli na ogled predstave 20 000 milj pod morjem. Ko smo prispeli do našega cilja, Anton Podbevšek Teatra Novo mesto, smo dobili karte. Sedli smo v peto vrsto. Na začetku je bila čista tema. Potem so na oder prišli štirje nastopajoči, eno dekle in trije fantje. To so bili: profesor, profesorjeva zaročenka, pomorščak in kapitan Nemo.

Povedali so uvod. Potem so dva fanta in dekle začeli plezati po železnih drogovih, ko so prišli do vrha, pa so se začeli pogovarjati o stvoru,  ki se je včasih svetlikal in je bil neprimerno večji in veliko hitrejši od kita. Tri mesece je trajalo, da so srečali ta stvor. Med bojem so padli z ladje. Ko so se zavedali, da še živijo, so bil v jekleni podmornici, ki se je imenovala Nautilus. Nato so zaslišali čuden glas, ki jim je govoril: “Kdor pride na to ladjo, bo za vedno ostal na njej.” Zato so splezali na vrh in šli pogledat, kdo jim je govoril te besede. Videli so kapitana Nema, ki jim je rekel, da če želijo preživeti, so lahko na njegovi ladji. A Pod enim pogojem – ko reče, da gredo v kabine, morajo iti v kabine. In strinjali so se s pogojem. Nato so se odpravili na sprehod pod morjem. Profesor se je sprehajal ob koralah, za njim je bil morski pes. Dobro, da je bil zraven kapitan Nemo, ki je morskega psa ubil. Kapitan Nemo je rekel, da ne mara ubijati živali, ampak če hoče žival koga ubiti, ubije to žival. Šli so na ladjo. Bil je dan novega leta, zato so zvečer praznovali novo leto. Nazdravili so in gledali ognjemet, dokler jih ni napadla ladja. Kapitan Nemo je rekel profesorju, profesorjevi zaročenki in pomorščaku, naj gredo v kabine, in res so šli.

Ladja Nautilus je potonila, in ko so se profesor, profesorjeva zaročenka in pomorščak zavedali, so bili že v koči in pili topel čaj. Tako se je predstava zaključila. Odpravili smo se na avtobus in nazaj v Dobrnič.

Janja Smolič

Pogledali smo v vesolje

Učenci PŠ Dobrnič smo se že takoj po počitnicah, v torek. 7. 1. 2020, družili na prav posebnem dogodku. Učitelji so nas pospremili do telovadnice, tam pa nas je čakalo presenečenje. Ko smo vstopili, smo zagledali velikanski napihljivi šotor. Stopili smo skozi dvoja vrata … in se znašli v … vesolju. Nad nami se je dvigalo zvezdnato nebo in dobro uro smo se “sprehajali” po vesolju. Spoznali smo planete, galaksije, osončje, črne luknje in še marsikaj zanimivega, kar se skriva v našem vesolju. Izvedeli smo, koliko je v resnici planetov, ugibali, ali življenje obstaja samo na Zemlji ali še na katerem drugem planetu, šteli zvezde, iskali Severnico in ugotovili, da je najlepši planet naša Zemlja.

Ob tradicionalnem zajtrku nas je obiskala čebelarka

V petek, 15. novembra, je tudi na PŠ Dobrnič potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci so se okrepčali z mlekom, črnim kruhom, maslom, jabolki in medom. Dobrniške šolarje je ob tem obiskala gospa Franja Udovič, ki na Osnovni šoli Trebnje vodi čebelarski krožek, in predstavila dejavnost. Ob tem si je vzela nekaj časa tudi za učenke novinarskega krožka in odgovorila na vprašanja.

Koliko časa že delate domači med? Deset let.

Zakaj ste se odločili, da ga boste izdelovali? Ker me to veseli.

Zakaj ste postali čebelarka?  Slučajno mi je nekdo rekel, kako je to zabavno.

Kaj vas je najbolj navdušilo pri čebelarstvu? Življenje čebel.

Kje prodajate med? Medu ne prodajam. 

Koliko panjev imate? Imam šest panjev.

Pri katerih letih ste postali čebelarka? Pri 33 letih.

Ali vam je hobi všeč? Ja, mi je.

Kako se imenuje vaša kmetija? Nimam kmetije in tudi nima imena.

Kdo vam pomaga pri delu v čebelnjaku? To delo opravljam sama.

Ali imate panje okrašene? Ne.

Ali vas čebelarstvo veseli? Ja.

Tinkara Hrovat, 4. L

 

 

 

 

Počitniške novice

Raziskali smo, kaj so naši učenci delali med krompirjevimi počitnicami, kje so se mudili in s kom so bili. Zaslišali sta jih Tinkara in Sara.

Kristjan iz 5. razreda je vozil traktor, še prej pa si je vsak dan pripravil zajtrk. Poleg tega je igral igrice in opral avtomobil. Pomagal mu je tudi brat Marcel iz 3. razreda. Počitnice sta preživela doma, ker sta imela čas, pa sta bila tudi na njivi.

Gal iz 5. razreda je med počitnicami pomagal očetu, barval je les in ga zavijal. Družbo sta mu poleg očeta delala še bratranec in stric.

Galova sošolka Špela je med počitnicami veliko časa preživela zunaj in pomagala staršem. Družbo so ji delali babica, sestra Maja in Nejc. Bilo je veselo.

Špela je počitniške dneve preživljala doma, Tina iz 4. razreda pa je šla na počitnice k babici in dedku, kjer sta ji družbo delali sestri Mia in Saša.

31. oktober – dan reformacije

Da 31. oktobra praznujemo dan reformacije, vemo vsi – pa vemo tudi to, zakaj ga praznujemo, kaj slavimo in zakaj je ta praznik za Slovence tako pomemben?

Dan reformacije je za nekatere pomemben zato, ker je dela prost dan, ker so takrat jesenske počitnice, in še kakšen razlog bi našli – najpomembnejše pa je, da na ta dan, ki je v naši državi državni praznik, praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika.

Slovenci smo namreč dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh – Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar. Trubar je bil glavna osebnost reformacije na Slovenskem, verskega in tudi družbenega gibanja, ki si je postavilo zahtevo, da bi vsi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. V tem času je tako nastalo kar nekaj knjig v slovenskem jeziku, poleg Trubarjevega Abecednika in Katekizma še  prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice, katerih avtor je Adam Bohorič.

V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992.

Vir